Sadra za razžveplanje je dimni plin, ki nastane pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo (premog, nafta), trdnih industrijskih odpadkov, ki nastanejo med postopkom čiščenja z razžveplanjem, in hemihidratne sadre (kemična formula CaSO4·0,5H2O), zmogljivost je primerljiva z naravne gradbene sadre. Zato je vedno več raziskav in aplikacij uporabe razžveplanega mavca namesto naravnega mavca za izdelavo samorazlivnih materialov. Organski polimerni dodatki, kot so sredstva za redukcijo vode, sredstva za zadrževanje vode in zaviralci, so bistvene funkcionalne komponente v sestavi materialov za samorazlivno malto. Medsebojno delovanje in mehanizem obeh s cementnimi materiali sta vprašanji, vredni pozornosti. Zaradi značilnosti procesa tvorbe je finost razžvepljene sadre majhna (velikost delcev je večinoma porazdeljena med 40 in 60 μm), gradacija prahu pa je nerazumna, zato so reološke lastnosti razžvepljene sadre slabe in malta z njim pripravljena gnojevka je pogosto lažja. Pojavijo se segregacija, stratifikacija in krvavitev. Celulozni eter je najpogosteje uporabljen dodatek v malti in njegova kombinirana uporaba s sredstvom za redukcijo vode je pomembno zagotovilo za uresničitev celovite učinkovitosti samorazlivnih materialov na osnovi razžvepljenega mavca, kot so gradbena in kasnejša mehanska in vzdržljivostna učinkovitost.
V tem prispevku je vrednost fluidnosti uporabljena kot kontrolni indeks (stopnja širjenja 145 mm ± 5 mm), pri čemer se osredotoča na vpliv vsebnosti celuloznega etra in molekulske mase (vrednost viskoznosti) na porabo vode razžvepljenega samega mavca. -niveliranje materialov, izguba fluidnosti skozi čas in koagulacija Zakon vpliva osnovnih lastnosti, kot so čas in zgodnje mehanske lastnosti; hkrati preizkusite zakon vpliva celuloznega etra na sproščanje toplote in hitrost sproščanja toplote pri hidrataciji razžveplane sadre, analizirajte njegov vpliv na proces hidratacije razžvepljene sadre in na začetku razpravljajte o tej vrsti primesi Združljivost z želirnim sistemom razžveplane sadre .
1. Surovine in preskusne metode
1.1 Surovine
Mavčni prah: razžvepljeni mavčni prah, ki ga proizvaja podjetje v Tangshanu, glavna mineralna sestava je hemihidratna sadra, njegova kemična sestava je prikazana v tabeli 1, fizikalne lastnosti pa so prikazane v tabeli 2.
slika
slika
Dodatki vključujejo: celulozni eter (hidroksipropil metilceluloza, na kratko HPMC); superplastifikator WR; sredstvo proti penjenju B-1; EVA redisperzibilni prah iz lateksa S-05, ki so vsi komercialno dostopni.
Agregat: naravni rečni pesek, fini pesek lastne izdelave, presejan skozi sito 0,6 mm.
1.2 Preskusna metoda
Fiksna razžveplana sadra: pesek: voda = 1:0,5:0,45, ustrezna količina drugih dodatkov, fluidnost kot kontrolni indeks (raztezanje 145 mm ± 5 mm), s prilagajanjem porabe vode, oziroma mešanica s cementnimi materiali (razžveplana sadra + cement ) 0, 0,5‰, 1,0‰, 2,0‰, 3,0‰ celulozni eter (HPMC-20,000); dodatno določite odmerek celuloznega etra na 1‰, izberite HPMC-20.000, HPMC-40.000, HPMC-75.000 in HPMC-100.000 hidroksipropil metilcelulozne etre z različnimi molekulskimi masami (ustrezne številke so H2, H4, H7,5 in H10). ), preučiti odmerek in molekulska masa (vrednost viskoznosti) celuloznega etra Vpliv sprememb na lastnosti samorazlivne malte na osnovi mavca in vpliv obeh na fluidnost, čas vezanja in zgodnje mehanske lastnosti razžveplane mavčne samorazlivne malte mešanice se razpravlja. Posebna preskusna metoda se izvaja v skladu z zahtevami GB/T 17669.3-1999 "Določanje mehanskih lastnosti gradbenega gipsa".
Preskus hidratacijske toplote se izvede z uporabo slepega vzorca razžvepljene sadre in vzorcev z vsebnostjo celuloznega etra 0,5 ‰ oziroma 3 ‰, uporabljen instrument pa je merilnik toplote hidratacije tipa TA-AIR.
2. Rezultati in analiza
2.1 Vpliv vsebnosti celuloznega etra na osnovne lastnosti malte
S povečanjem vsebnosti se obdelavnost in kohezija malte bistveno izboljšata, izguba fluidnosti skozi čas se znatno zmanjša, konstrukcijska zmogljivost je boljša, utrjena malta pa nima pojava razslojevanja in gladkost površine, gladkost in estetika sta se močno izboljšali. Hkrati se je znatno povečala poraba vode malte za doseganje enake fluidnosti. Pri 5‰ se je poraba vode povečala za 102 %, končni čas strjevanja pa se je podaljšal za 100 min, kar je 2,5-krat več kot pri slepem vzorcu. Zgodnje mehanske lastnosti malte so se s povečevanjem vsebnosti celuloznega etra bistveno zmanjšale. Ko je bila vsebnost celuloznega etra 5‰, se je 24-urna upogibna trdnost in tlačna trdnost zmanjšala na 18,75 % oziroma 11,29 % slepega vzorca. Tlačna trdnost je 39,47 % oziroma 23,45 % slepega vzorca. Omeniti velja, da se je s povečevanjem količine zadrževalnika vode občutno zmanjšala tudi nasipna gostota malte, in sicer z 2069 kg/m3 pri 0 na 1747 kg/m3 pri 5‰, kar je zmanjšanje za 15,56 %. Zmanjša se gostota malte in poveča poroznost, kar je eden od razlogov za očitno zmanjšanje mehanskih lastnosti malte.
Celulozni eter je neionski polimer. Hidroksilne skupine na celulozni etrski verigi in atomi kisika na etrski vezi se lahko združijo z molekulami vode, da tvorijo vodikove vezi, pri čemer prosto vodo spremenijo v vezano vodo in tako igrajo vlogo pri zadrževanju vode. Makroskopsko se kaže kot povečanje kohezivnosti brozge [5]. Povečanje viskoznosti gošče ne bo samo povečalo porabe vode, ampak se bo tudi raztopljeni celulozni eter adsorbiral na površini delcev mavca, kar bo oviralo reakcijo hidratacije in podaljšalo čas strjevanja; med postopkom mešanja se bo vneslo tudi veliko število zračnih mehurčkov. Ko se malta strdi, bodo nastale praznine, ki bodo sčasoma zmanjšale trdnost malte. Celovito upoštevaje enostransko porabo vode maltne mešanice, gradbeno zmogljivost, čas vezanja in mehanske lastnosti ter kasnejšo obstojnost itd., vsebnost celuloznega etra v samorazlivni malti na osnovi razžveplane mavca ne sme presegati 1‰.
2.2 Vpliv molekulske mase celuloznega etra na lastnosti malte
Običajno velja, da višja kot je viskoznost in bolj droben kot je celulozni eter, boljše je zadrževanje vode in večja je moč lepljenja. uspešnost bo negativno vplivala. Zato smo dodatno testirali vpliv celuloznih etrov različnih molekulskih mas na osnovne lastnosti samorazlivnih malt na osnovi mavca. Potreba po vodi malte se je do določene mere povečala, vendar ni imela očitnega vpliva na čas strjevanja in fluidnost. Hkrati je upogibna in tlačna trdnost malte v različnih stanjih kazala trend padanja, vendar je bil padec veliko manjši od vpliva vsebnosti celuloznega etra na mehanske lastnosti. Če povzamemo, povečanje molekulske mase celuloznega etra nima očitnega vpliva na učinkovitost maltnih mešanic. Glede na priročnost konstrukcije je treba kot samorazlivne materiale na osnovi razžveplanega mavca izbrati celulozni eter z nizko viskoznostjo in majhno molekulsko maso.
2.3 Vpliv celuloznega etra na toploto hidratacije razžveplane sadre
Z naraščanjem vsebnosti celuloznega etra se je eksotermni vrh hidratacije razžveplane sadre postopoma zniževal, čas položaja vrha pa se je nekoliko zamaknil, medtem ko se je eksotermna hidratacijska toplota zmanjšala, vendar ne očitno. To kaže, da lahko celulozni eter do določene mere upočasni stopnjo hidratacije in stopnjo hidratacije razžvepljene sadre, zato odmerek ne sme biti prevelik in ga je treba nadzorovati znotraj 1 ‰. Vidimo lahko, da se koloidni film, ki nastane po stiku celuloznega etra z vodo, adsorbira na površini razžvepljenih delcev sadre, kar zmanjša stopnjo hidratacije sadre pred 2 urama. Hkrati njegovi edinstveni učinki zadrževanja vode in zgoščevanja upočasnjujejo izhlapevanje gnojevke, disipacija pa je koristna za nadaljnjo hidracijo razžvepljene sadre v kasnejši fazi. Če povzamemo, ko je ustrezno odmerjanje nadzorovano, ima celulozni eter omejen vpliv na stopnjo hidratacije in stopnjo hidratacije same razžvepljene sadre. Hkrati bo povečanje vsebnosti celuloznega etra in molekulske mase znatno povečalo viskoznost gošče in pokazalo odlično zmogljivost zadrževanja vode. Za zagotovitev fluidnosti razžveplane mavčne samorazlivne malte se bo poraba vode znatno povečala, kar je posledica podaljšanega časa vezanja malte. Glavni razlog za upad mehanskih lastnosti.
3. Zaključek
(1) Ko se fluidnost uporablja kot kontrolni indeks, se s povečanjem vsebnosti celuloznega etra čas strjevanja razžveplane samorazlivne malte na osnovi mavca bistveno podaljša, mehanske lastnosti pa se znatno zmanjšajo; v primerjavi z vsebnostjo molekulske mase celuloznega etra Povečanje malo vpliva na zgornje lastnosti malte. Celotno gledano je treba izbrati celulozni eter z majhno molekulsko maso (vrednost viskoznosti nižjo od 20 000 Pa·s), doziranje pa je treba nadzorovati znotraj 1‰ cementnega materiala.
(2) Rezultati preskusa hidratacijske toplote razžvepljene sadre kažejo, da ima v okviru tega preskusa celulozni eter omejen vpliv na hitrost hidratacije in postopek hidratacije razžvepljene sadre. Povečana poraba vode in zmanjšanje prostorninske gostote sta glavna razloga za zmanjšanje mehanskih lastnosti malte na osnovi razžveplane mavca.
Čas objave: maj-08-2023