Pogosti problemi in rešitve pri uporabi notranjega zidnega kita

1 Pogoste težave s stenskim kitom v prahu:

(1) Hitro se suši.

To je predvsem zato, ker je količina dodanega pepelnega kalcijevega prahu (prevelika, količino pepelnega kalcijevega prahu, uporabljenega v formuli kita, je mogoče ustrezno zmanjšati) povezana s stopnjo zadrževanja vode v vlaknu in je povezana tudi s suhostjo stene.

(2) Olupite in zvaljajte.

To je povezano s stopnjo zadrževanja vode, ki se zlahka pojavi, ko je viskoznost celuloze nizka ali je količina dodatka majhna.

(3) Odpraševanje praškastega kita za notranje stene.

To je povezano s količino dodanega pepela kalcijevega prahu (količina pepela kalcijevega prahu v formuli za kit je premajhna ali je čistost pepela kalcijevega prahu prenizka, količina pepela kalcijevega prahu v formuli za kit v prahu pa bi morala primerno povečati), povezano pa je tudi z dodajanjem celuloze. Obstaja razmerje med količino in kakovostjo, kar se odraža v stopnji zadrževanja vode v izdelku. Stopnja zadrževanja vode je nizka in čas pepela kalcijevega prahu (kalcijev oksid v kalcijevem prahu pepela ni popolnoma pretvorjen v kalcijev hidroksid za hidracijo) ni dovolj, kar je povzročeno.

(4) Nastanek mehurčkov.

To je povezano s suho vlažnostjo in ravnostjo stene, povezano pa je tudi s konstrukcijo.

(5) Pojavijo se točke.

To je povezano s celulozo, ki ima slabe lastnosti tvorjenja filma. Istočasno nečistoče v celulozi rahlo reagirajo s kalcijevim pepelom. Če je reakcija huda, se prašek za kit pojavi v obliki ostanka fižolove skute. Ni ga mogoče postaviti na steno, hkrati pa nima kohezijske sile. Poleg tega se ta situacija pojavlja tudi pri izdelkih, kot so karboksilne skupine, dodane celulozi.

(6) Pojavijo se vulkanske luknje in luknjice.

To je očitno povezano s površinsko napetostjo vodne raztopine hidroksipropil metilceluloze. Napetost vodne gladine hidroksietil vodne raztopine ni očitna. Dobro bi bilo narediti zaključno obdelavo.

(7) Ko se kit posuši, zlahka poči in porumeni.

To je povezano z dodatkom velike količine pepela in kalcijevega prahu. Če dodamo preveliko količino pepela in kalcijevega prahu, se bo trdota kita po sušenju povečala. Če kit v prahu nima prožnosti, bo zlahka počil, zlasti če je izpostavljen zunanji sili. Povezano je tudi z visoko vsebnostjo kalcijevega oksida v pepelnem kalcijevem prahu, ki je bil uveden prej.

 

2 Zakaj se kit v prahu zredči po dodajanju vode?

Kot zgoščevalec in sredstvo za zadrževanje vode v kitu se uporablja celuloza. Zaradi same tiksotropnosti celuloze, dodajanje celuloze v kitu v prahu vodi tudi do tiksotropije po dodajanju vode v kit. Ta tiksotropija je posledica uničenja ohlapno povezane strukture komponent v prahu kita. Ta struktura nastane v mirovanju in se pod stresom razgradi. To pomeni, da se viskoznost zmanjša med mešanjem, viskoznost pa se obnovi, ko stoji.

 

3 Zakaj je kit v procesu strganja relativno težak?

V tem primeru je viskoznost običajno uporabljene celuloze previsoka. Nekateri proizvajalci uporabljajo 200.000 celulozo za izdelavo kita. Tako izdelan kit ima visoko viskoznost, zato je pri strganju na otip težak. Priporočena količina kita za notranje stene je 3-5 kg, viskoznost pa 80.000-100.000.

 

4 Zakaj sta kit in malta iz celuloze z enako viskoznostjo drugačna na otip pozimi in poleti?

Zaradi termičnega geliranja izdelka se bo viskoznost izdelka s povišanjem temperature postopoma zmanjševala. Ko temperatura preseže temperaturo gela izdelka, se izdelek izloči iz vode in izgubi viskoznost. Sobna temperatura poleti je običajno nad 30 stopinj, kar se precej razlikuje od temperature pozimi, zato je viskoznost nižja. Pri nanosu poleti je priporočljivo izbrati izdelek z večjo viskoznostjo ali povečati količino celuloze ter izbrati izdelek z višjo temperaturo geliranja. Poskusite ne uporabljati metil celuloze poleti, njena temperatura gela je okoli 55 stopinj, če je temperatura nekoliko višja, bo njena viskoznost močno prizadeta.


Čas objave: 26. nov. 2022